Bilo je ponedeljkovo megleno dopoldne. Morala sem malo ven iz hiše. Opremila sem se še slušalkami in šla. Mislila sem narest en manjši krog, ker s kondicijo sem si bolj tko tko :-)
Izbrala sem si smer proti Anovcu.
Namesto proti vasi sem šla desno proti sadovnjakom. Potem dilema: levo ali desno? Izbrala sem seveda desno in na koncu sadovnjaka v hosto.
Bilo je na nekaterih delih malo blatno, ker je bilo zvoženo. Verjetno so drva ven spravljal. Drugač pa dobro za hodit. Pridem iz hoste ven, vidim nasad, mislim da aronije. Na koncu tega nasada, je bilo v levi smeri videt eno domačijo, za katero sem mislila, da vem čigava je. (če pomislim zdaj, sploh nisem več sigurna) Pomislim, če grem levo, pridem mimo te domačije na glavno cesto v Ravnah, če bom šla pa desno, bom pa prišla ven bližje Zdolam :-)
Mislila že ,samo . . .
Prišla sem do ceste, na levi sem videla domačijo, pa sem se spet odločila, da grem desno. Kasneje sem vedela, da je bila to zeloooooo slaba odločitev. Priznam, da nisem imela pojma kje sploh sem. 🤔Ampak pot pod noge. Kar precej daleč sem že bila, ko se je odprl pogled na vzporedno cesto. Kam le sem to prišla? Po spodnji cesti vidim komunalno vozilo, ki se pelje skozi ovinek in že gre proti meni. Le kje sem. Že nekaj časa sem razmišljala, da grem preveč navzdol. V tistem se uzrem in naravnost pred menoj šokanten pogled 🙈
I
Wau. Kaj zdaj? Če grem naprej pridem do Brestanice. Ampak še vedno nisem vedla kje sploh sem. Pa sem se obrnila nazaj v hrib po isti poti. 😂😂😂
Pa sem spet tam, kjer sem sprejela tisto slabo odločitev.
Pa pojdimo levo, kamor bi mogla it že prej. In glej ga zlomka. Drugi šok 🙈
Zdaj vsaj vem kje sem.
Ja nič, pot pod noge in gremo dalje. Saj zmorem 😂😂 Je pa bla dolgaaaaa, ampak prišla sem še do druge table, na kateri spet piše 😂😂😂
In pogled nazaj od koder sem prišla :-)
Zdaj, ko sem prišla do tu, bi lahko šla nekje povprek do Anovca, ampak nisem šla, ker nisem bila sigurna in nikakor nisem želela spet kje zalutat 😂
Grem bolj na ziher varianto.
Ob poslušanju muzike, sem prišla do Kremena. O, kje so še Zdole.
Lepa poslikava :-)
Evo, odcep za Loke, jupiii. Gremo še malo korakat :-)
Vse bližje sem. In noge so vse težje in težje . . . .
Drugič bom rajši naredila krog do perišča, samo le kje bom ven prišla, hahahah
Gremo še malo, sicer že res zelo težko, ampak, trma je trma :-)
Prišla sem do odcepa, kjer sem danes že 1x bila :-)
Malo čez ovinek in že se odpre pogled proti zdolski cerkvi.
Ta vzpon pa ni bil več lahek, ker so bile noge že krepko težke.
Ampak, zmogla sem.
Bravo jaz!
In kaliko je to znašalo časovno?
Štartala sem ob 11.uri in prišla domov ob 14.uri
Pa še dolžina poti?
Nimam pojma :-)
Je pa označena pot na zemljevidu :-)
